Preventivno vzdrževanje
Pri izvajanju vzdrževanja imamo načelno dve možnosti izbire:
- čakati na okvaro in nato ukrepati (kurativa) ali pa
- predhodno intervenirati, da do okvare ne bi prišlo (preventiva)
Obe vrsti vzdrževanja imata svojo upravičenost in običajno ne smemo absolutno favorizirati le ene vrste vzdrževanja.
Tako tudi pri vzdrževanju večstanovanjskih hiš v glavnem nastopata dva pristopa k vzdrževanju in sicer:
- vzdrževanje po potrebi (neplanirana vzdrževalna dela/kurativno vzdrževanje) in
- preventivno vzdrževanje.
Tako lahko vzdrževanje lahko poteka med normalnim obratovanjem posameznih delov stavbe oziroma med zagotavljanjem zadostne funkcije teh posameznih delov; ko se posamezni del pokvari, poškoduje ali uniči.
Kot dober gospodar pa želimo uvesti nov model vzdrževanja večstanovanjskih stavb, katerega cilji so:
- preprečevanje motenj v normalnem življenju in uporabi večstanovanjske stavbe;
- zmanjšanje ali odprava interventnih del ter nenadnih kvarov, lomov in poškod na konstruktivnih elementih stavbe;
- zmanjševanje in preglednost faktorjev, ki vplivajo na poslabšanje prvobitnih lastnosti večstanovanjske stavbe;
- konstanto, pregledno ter predvidljivo finančno obremenjenost lastnikov stavb v smislu zagotavljanja stroškov za vzdrževanje (izvedba in poznavanje finančne konstrukcije bremenitev), oblikovanje rezervnih skladov za kritje bodočih stroškov vzdrževanja;
- kontrola in preglednost stroškov izvedenih del;
- zagotavljanje prisotnosti tehnično-strokovnih služb pri izvajanju vzdrževanja (stalni strokovni nadzor nad izvajanjem del ter prevzem izvršenih vzdrževalnih del);
- pregled in prehodnost izvajanja vzdrževanja po posamezni večstanovanjski stavbi;
- preprečevanje nastajanja novih poškodb zaradi zastoja vzdrževanja oziroma minimaliziranje le-teh;
- zmanjšanje povzročanja škode zaradi vzdrževalnih posegov;
- minimaliziranje stroškov vzdrževanja.
