pixel

Rezervni sklad

Zelo pomemben inštrument pri zagotavljanju vzdrževanja večstanovanjskih stavb pomeni obvezno oblikovanje rezervnega sklada. Oblikovanje sklada pomeni, da bodo lastniki na daljši rok mesečno zbirali sredstva, namenjena vzdrževanju stavbe, njihova mesečna višina pa bo odvisna od načrta vzdrževanja ter njihovih solastniških deležev, ne more pa biti nižja od zneska, ki je določen s podzakonskim predpisom. Sredstva mora upravnik zbirati na transakcijskem računu, ki je ločen od upravnikovega premoženja in se knjigovodsko ločeno vodi od sredstev, ki se zbirajo iz naslova obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske hiše. To določilo je izredno pomembno za varnost naloženih sredstev, saj premoženje rezervnega sklada ni del upravnikove stečajne mase in nanj ne morejo poseči upravnikovi upniki z izvršbo, ravno tako pa se sredstva lahko porabijo le za namene, zaradi katerih se v skladu zbirajo in so predvidena v letnem načrtu vzdrževanja ali za nujna vzdrževalna dela.

 

Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v obvezni rezervni sklad so površina posameznega dela in starost stavbe. Stanovanje se glede ugotovljene starosti uvrsti v enega izmed starostnih razredov, za katere so določeni najnižji zneski vplačil na površino posameznega dela in sicer:

 

starostni razredstarost nepremičninevrednost najnižje prispevka v EUR/m2
I.do 10 let starosti0
II.nad 10 do 30 let0,2
III.nad 30 do 60 let0,25

 

V primeru rekonstrukcije stavbe, ki je lahko celotna ali delna, se pri izračunu prispevka upošteva ustrezno zmanjšanje vplačila v RS stavbe.
Plačevanje prispevka v RS v višini določenega s predpisi za vzdrževanje nekaterih stavb ne zadošča (starejše in neobnovljene stavbe-opuščeno vzdrževanje). S sprejetim načrtom vzdrževanja lahko lastniki take stavbe opredelijo večja vplačila v RS.