pixel

Splošno o plinu

Zemeljski plin se črpa iz vrtin v zemeljsko skorjo tudi do 6.000 metrov globoko in se po ceveh dovaja na površje. Najpogosteje se nahaja v bližini naftnih zalog ali na samostojnih plinskih poljih. Velja za pomemben vir helija, vodika in drugih žlahtnih plinov.

Energijska vrednost

Povprečna energijska vrednost zemeljskega plina je:

 

   - zgornja kurilna vrednost 10,5817 kWh/Sm3

   - spodnja kurilna vrednost 9,473 kWh/Sm3

 

Kakovost zemeljskega plina, je predpisana s sistemskimi obratovalnimi navodili. Kakovost prevzetega zemeljskega plina, se v skladu z zakonodajo večkrat mesečno spremlja na prevzemnem mestu s certifikati o sestavi zemeljskega plina.


Kalorična vrednost zemeljskega plina

 

Kalorična vrednost zemeljskega plina (KV) je merilo za količino energije, ki se sprosti v obliki toplote pri zgorevanju energenta.

 

Enota za plinasta goriva je kJ/m3 ter tudi kWh/m3; meri se zgornja (Gross Calorific Value) ali spodnja (Net Calorific Value) kalorična vrednost; zgornja vključuje toploto, nastalo ob kondenziranju vodne pare v dimnih plinih in prehodu v tekočino, za razliko do spodnje, ki tega ne vključuje.

 

Povprečna zgornja kalorična vrednost zemeljskega plina v Sloveniji znaša 37.968 kJ/Sm3.

 

Kemijska sestava energenta

Zemeljski plin je fosilno gorivo, ki je v čisti obliki brez oblike, barve in vonja. Zaradi varnostnih razlogov se zemeljskem plinu pred distribucijo doda poseben vonj (odorant), ki omogoča, da ga zaznamo in izsledimo, če bi izhajal iz plinskega sistema.

 

Podrobna kemijska analiza:

   - metan ( CH4) 98,2%

   - etan (C2H6) 0,6%

   - drugi ogljikovodiki 0.2%

   - dušik (N2) 0,9%

   - žlahtni plini

 

Navadno so prisotne v zemeljskem plinu večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Pri zgorevanju se sprošča toplota, kot stranska produkta pa nastajata vodna para (H2O) in ogljikov dioksid (CO2). Potrebno je poudariti, da je zemeljski plin v plinovodnem sistemu, ki ga uporabljamo ne vsebuje žveplovih spojin.

 

Zaloge

Najbolj bogate zaloge zemeljskega plina se nahajajo na Bližnjem vzhodu in v Rusiji, z največjim nahajališčem pa se ponaša država Katar. Strokovnjaki ocenjujejo, da zadoščajo že potrjene zaloge zemeljskega plina ob današnji dinamiki porabe energenta za približno 65 let.

Sloveniji omogočen dostop do glavnih transportnih poti energenta

Slovenija, sicer lastnih zalog zemeljskega plina nima, vendar imamo zagotovljen dostop do vseh za Slovenijo pomembnih transportnih poti plina. Sistem povezovanja domačih dobaviteljev s svetovno znanimi energetskimi družbami, pa zagotavlja zanesljivost zalog plina za nemoteno oskrbo naših odjemalcev zemeljskega plina. Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom je zagotovljena s strani edinstvenega in razpršenega portfelja skupine ENI, ki ga sestavlja uravnotežena kombinacija lastnih nahajališč, dolgoročnih nabavnih pogodb in trgovanja na plinskih borzah. Energetska družba ENI razpolaga tudi z zelo pomembnimi transportnimi potmi in skladišči v Italiji, Nemčiji, Švici, Avstriji in Belgiji.