Priprava omenjenih aktov ob samem postopku zahteva še celo paleto ostalih aktivnosti, ki jih prav tako opravljamo v naši poslovni enoti in so potrebne, da se prostorski akti izdelajo in sprejmejo. Tako v krog naših aktivnosti sodi tudi priprava raznih strokovnih podlag, idejnih rešitev in drugih urbanističnih študij, ki so v končni fazi kot grajene strukture vidne v prostoru ali so pripravljene le za določen namen naročnika. Nadalje gre za pripravo raznih načrtov, skic, zazidalnih preizkusov, namenjenih usklajevanju interesov med naročnikom, javnostjo in pristojnimi soglasodajalci. Prav ti morajo biti pogosto zaradi diametralno nasprotnih interesov podprti tudi z ustreznim urbanističnim ali arhitekturnim gradivom in drugimi ustreznimi elaborati in študijami. V postopku priprave prostorskih aktov odgovorni prostorski načrtovalci intenzivno sodelujejo na javnih predstavitvah, javnih razpravah, delavnicah, sejah pristojnih odborov ter občinskih svetov.

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT

Z državnim prostorskim načrtom (DPN) se določijo usmeritve v zvezi s prostorskimi ureditvami državnega pomena, vrste možnih prostorskih ureditev državnega pomena ter pogoji in merila za njihovo izvedbo. Umestitev načrtovane ureditve v prostor se v državnem prostorskem načrtu določi kot situacijski prikaz načrtovane razmestitve objektov, površin in drugih posegov v prostor ter komunalne opreme, druge gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s prikazom in opisom njihovih funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih pogojev in rešitev. Za izdelavo državnega prostorskega načrta se uporabijo strokovne podlage, študije, raziskave in razna ekspertna gradiva, ki so bile izdelane za pripravo drugih prostorskih aktov na obravnavanem območju in za primerljive prostorske ureditve, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo. Postopek priprave državnega prostorskega načrta poteka v skladu z zakonom in vsebuje več zaporednih faz od osnutka, dopolnjenega osnutka do predloga prostorskega akta. Sprejeti državni prostorski načrt je nato podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT

Obsežen sklop predstavlja priprava generalnih urbanističnih meril in pogojev s področja urejanja prostora, ki so strnjeni v občinskem prostorskem načrtu (OPN). S sprejetjem Zakona o prostorskem načrtovanju je večina lokalnih skupnosti pristopila k izdelavi novih občinskih prostorskih načrtov. Sprejem novega akta je potreben zaradi upoštevanja nove prostorske zakonodaje, novih usmeritev pristojnih upravljavcev prostora, novih dognanj urbanistične stroke, uporabe novih tehnologij in materialov pri gradnji, novih okoljsko-varstvenih zahtevah in ne na zadnje novih izhodišč, razvojnih potreb in pobud lokalne skupnosti.

Temeljni prostorski akt nove generacije je podlaga za pripravo projektov in pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor. Zaradi slednjega se v veliki meri ukvarja s pravili znotraj obstoječih ali predvidenih stavbnih zemljišč, pokriva pa tudi nepozidana območja krajine.

Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture, usmeritve za razvoj poselitve in prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev. Izvedbeni del dokumenta pa določa enote urejanja prostora, namensko rabo prostora, območja gospodarske javne infrastrukture in podrobne prostorske izvedbene pogoje.
Postopek se prične s sprejetjem sklepa župana, ki ga objavi v uradnem glasilu in svetovnem spletu ter pošlje ministrstvu in sosednjim občinam. Z upoštevanjem vseh zakonsko določenih stopenj (osnutek, dopolnjeni osnutek, predlog, dopolnjeni predlog) se zaključi s sprejetjem odloka na občinskem svetu in objavo v uradnem glasilu.

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT

Detajlna arhitekturno-urbanistična merila in pogoji so navedena in tudi grafično prikazana v veliko bolj detajlnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN). Podrobni prostorski načrt se izdeluje tudi za pomembnejše gospodarske javne infrastrukturne objekte (državne ali občinske). Z njim se urejajo tudi vsa večja, še prosta stavbna zemljišča, ki jih je potrebno predhodno infrastrukturno in komunalno opremiti, površino pa razdeliti na ustrezne zemljiške parcele (glede na načrtovano dejavnost in vrsto pozidave). Za infrastrukturo in grajeno strukturo se pripravijo oblikovalska in druga določila urejanja prostora.

S podrobnim prostorskim načrtom prav tako urejamo območja celovitih prenov, ki običajno obsegajo območja starih vaških ali mestnih jeder. Z izbranimi prostorsko načrtovalskimi orodji izboljšujemo funkcionalne, tehnične, bivalne, socialne, kulturne, ne nazadnje tudi ekološke razmere določenega zaključenega območja s pomočjo katerih se ohranja grajena struktura in oživi urbano območje. Prenova se izvaja ob ohranjanju prepoznavnih značilnosti in vrednot prostora.

S podrobnim prostorskim načrtom pa lahko urejamo tudi degradirana naselja oziroma območja zunaj naselij v katerih so prostorske, bivalne ali socialne funkcije zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le te, pripeljale do degradacije, ki moteče vpliva na okolico. Gre predvsem za območja razpršene, neorganizirane gradnje na perifernih poselitvenih območjih, ki ne predstavljajo avtohtonega vzorca poselitve.

S podrobnim prostorskim načrtom se ne nazadnje urejajo tudi območja izkoriščanja mineralnih surovin in območja sanacij kot posledica naravnih in drugih nesreč.

Vsebina in oblika državnega ali občinskega prostorskega načrta je odvisna od vsebine, ki je predmet načrta. Načelno pa tekstualni in grafični del vedno obsega opis območja načrta, arhitekturno-krajinsko-oblikovalske rešitve, etapnost gradnje, ukrepe za varstvo naravnih in ustvarjenih danosti, pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, vplive in povezave s sosednjimi območji in dopustna odstopanja. Vsi postopki se pričnejo s sprejetjem sklepa župana (za OPPN) oziroma ministra (za DPN) in se preko vseh zakonsko predpisanih procesnih dejanj zaključijo s sprejetjem odloka in objavo v uradnem glasilu.